Jani Ugrin

Že kar nekaj časa spremljam dogajanje na creativeLIVE. to je spletna stran, ki kar pogosto gosti odlične fotografe in druge vizualne mojstre, kateri predavajo in učijo. Verjetno se sprašujete kako zadeva zgleda.

Dogajanje poteka v Seattlu v studiu odličnega fotografa Chasea Jarvisa. Predavanja oziroma delavnice so v času izvajanja dostopne in na ogled širnemu svetu, ker se prenašajo v živo. Po koncu delavnic je možno kupiti delavnico in jo dolpotegniti. Skratka res odlično in ogled priporočam vsem!

Naslov že druge delavnice Zacka Ariasa je “Foundations of a working photographer”. Zack predstavlja čisto vse zadeve v zvezi s fotografiranjem, delom fotografa, kako si vzeti čas še za kaj drugega. Torej od čistih osnov, do bolj konkretnih zadev v poslu fotografije.  In res lahko rečem, da je več kot odličen učitelj. Sam spremljam delavnico z beležko in pisalom, ker je to človek, ki je poln informacij, ki so zlata vredne in morajo biti zapisane.

Objavil bom samo nekaj citatov, ki so se mi vtisnili v glavo.

“You have to see the photo in your head, then you pick up the camera and do it!”

“Brands and models don’t matter. Camera is just a tool!”

“Know you camera…know your lens!”

“If you’re shooting with a Canon EOS 5D mark2, God help you with your AF.”

“If the light isn’t changing, your exposure isn’t changing. Be a consistent photographer!”

Zame je 21. april eden izmed bolj pomembnih datumov.

Kot prvo, moram omeniti, da ima moja draga Sara rojstni dan. Še tukaj ti bom zaželel vse najboljše in hvala ti, ker mi stojiš ob strani in me podpiraš. Hvala ti!

Kot drugi razlog, pa lahko navedem, da sem prav na ta datum pred letom dni doživel svoj “fotografski Adam krst”. Prav leto dni nazaj, so nastale moje prve Adam fotografije, in sicer na Alfa Release partyju.

Ob tej priložnosti, bi se rad zahvalil fantom, da so me sprejeli kot 5. člana skupine. Hvala vam za vso podporo in res ogromno nepozabnih trenutkov.

Kot pa se za obletnico spodobi, so v tem zapisu objavljene eno leto stare fotografije. Svečko za 1. rojstni dan Alfe bomo upihnili Orto Baru, v soboto 23.4, ob 22ih. Pridite in praznujte z nami!

Se vidimo!

Mogoče se res sliši malce čudno, in tudi sam sem ugibal kako to bo tole zgledalo.

Po uradni dolžnosti sem bil namreč včeraj v Kino Šiška zadolžen za fotografiranje Narisanega koncerta. Verjetno vas zanima, kako stvar zgleda.

Na sredini odra stoji tričlanski bend, ki je začenjal z ritmi jazza in bluesa in na koncu žgal pravi rock’n'roll. Na obeh straneh ima bend po enega nadarjenega slikarja/risarja, ki rišeta zgodbo in pomen pesmi. Nad njunim ustvarjanjem je kamera, ki vse snema in se nato projecira na platno. Zanimivo je, ker slikarja ustvarjata skupaj eno risbo in imata določene naloge, kdo kaj riše. Res vrhunsko izpeljano in s strani benda še boljše odigrano.

Ni ga boljšega, kot pisati tale zapis na fotelju, ko srkaš kavico in veš, da si za danes končal z vsemi stvarmi in z veseljem pregleduješ raznorazne bedarije na internetu. Tisto “piko na i” pa dajo občutki z petkovega koncerta.

Včeraj sem večer preživel v odlični družbi v Orto Baru, na koncertu Guštija. Fantje so res poskrbeli za odlično vzdušje in odlično razigrali publiko. Tudi sam sem raje ob kakšni pesmi prisluhnil zvokov glasbe, kot pa tistim s fotoaparatovega zaklopa in zaplaval z mislimi.

Že velikokrat sem rekel in nevem zakaj nebi še enkrat, ampak všeč mi je, ko te bend povabi fotkat, ampak nočejo samo dogajanje s koncerta. Radi bi še backstage, tonsko vajo in ostale trenutke. Seveda, so tudi fotke z odra pomembne, ampak zdi se mi, da so ljudje bolj radovedni in radi vidijo, kaj se dogaja pred koncertom oziroma “za odrom”. To smo začeli z Adam prakticirati od vsega začetka, in vidim, da vedno več ljudi to dela, kar me res veseli.

Moja prva. Lahko bi rekli, da sem izgubil nedolžnost, pri fotografiranju porok. Ko mi je Urša prvič postavila vprašanje ali bi fotkal njeno poroko, sem bil kar precej skeptičen. Ker vem, da je to odgovornost, in da popravnih izpitov ni. Kar narediš, narediš. In kar izpustiš, izpustiš. Z nekakšnim strahom v sebi, sem odgovoril: “Valda!”.

Od konca avgusta do prejšnjega vikend je sledilo obdobje priprav. Prebral sem 10 različnih knjig. Ene so me totalno navdušile, druge spravile v slabo voljo, ker se mi je zdelo, da takih fotk ne bom mogel nikoli narediti. Poleg knjig sem redno obiskoval vse mogoče bloge, bral raznorazne forume in članke.

V tem odobju se mi je večkrat porajala v glavi misel, kaj pa, če bi rekel, naj raje vzameta koga drugega, ki ima kaj več izkušenj. A vendar je nekje iz ozadja prihajala pozitivna energija, ki me je gnala in mi govorila, da bom vendarle cel dan počel to kar najrajši delam, fotografiram. Poleg tega pa sem vedel, da bo dan poln adrenalina.

V petek pred poroko, sem bil še kar živčen, niti poraz naše nogometne reprezentance ni v meni prebudil kakšnih čustev. Pa še na Stožicah na stadionu je bilo odlično vzdušje. Pa še dobre sedeže smo imeli. A naj se ne oddaljim od tematike.

Ne bom samo o sebi govoril, ker ni vljudno in verjetno nekatere zanima tudi kaj o paru. Urša in Chris sta par že dobra tri leta. Po poroki se bosta odpravila na skupno življenje čez lužo, kjer jima želim vso srečo in obilo vseh uspehov.

Prišla je sobota, oprema je bila pripravljena, moja glava tudi (nekako) in rekel sem si: “Let’s do it!”. In sem šel, nevesta in ženin, oziroma sedaj mož in žena, sta s fotkami zadovoljna. To mi daje zagon za naprej.