Jani Ugrin

V večini je ena dobra, druga pa pač slaba. Tako je življenje. Ima vzpone in padce. In za vsakim padcem sledi vzpon. In celo življenje se učimo, da moramo v vsaki slabi stvari najti nekaj dobrega.

Pa čeprav je slaba stran, da preživiš dan v potelji zaradi zastrupitve s hrano, moraš še vedno najti v takem dnevu dobro stran.

Moje foto torbe. Ko kupim oziroma držim v rokah kakšen nov kos opreme sem v veliki večini vesel, ko otrok, ki dobi svoje prvo Božičkovo darilo.

In to veselje traja kar nekaj časa. Prejšnji teden sem nabavil nov objektiv. In sicer Canon 24mm 1.4L II. Zaenkrat bom prilepil le par fotk, ki sem jih posnel z njim, v kratkem pa bo sledil še kakšen malo daljši zapis o tem kaj mi je všeč in kaj ne, ker sem sedaj še v fazi spoznavanja vsega dobrega, kar mi ta leča ponuja.

Zadnje čase mi je kar precej ljudi vprašalo, da zakaj ne pišem več tako pogosto bloga, kot sem ga včasih…

V bistvu v večini odgovorim z ne vem, nimam časa, pozabljam sproti pisati in lahko bi naštel še en kup drugih izgovorov, da bi se izognil temu vprašanju.

Preprost odgovor pa je samo ta, da ne vem kaj naj napišem zraven fotk oziroma, kako naj se izognem temu, da napišem naslov “Ta pa ta, tukaj pa tukaj” in dopolnem z besedilom: ” Baje da fotke povedo več kot tisoč besed, zato je tukaj nekaj fotk”. To se mi zdi tako bedasto, da preprosto raje pustim pisanje pri miru in potem na Twitterju objavim kakšno povezavo do albuma ali pa objavim le kakšno fotko na Facebooku.

Mogoče je včasih krivo to, da lahko pred ekranom računalnika preživim uro ali dve in preprosto bulim v to prazno okno in nikakor se ne spomnem, kaj za vraga naj napišem v besedilo. Nekateri rečejo temu pomanjkanje inspiracije, jaz bom temu rekel lenoba. In to lenobo bom v prihodnje zatrl tako, da bom več delal, posledično več pisal in več objavljal.