Jani Ugrin

Evoga, pa se je zgodil. Promocijski koncert Guštija za njegovo novo plato Naša stvar. Polna Kino Šiška, odlična izvedba komadov, dober feeling. Tako bi lahko na kratko opisal dogajanje v centru urbane kulture.

Jaz sem bil tam, da sem ovekovečil dogodek kakor vem in znam. Najprej tonska vaja, pa backstage pa večerja, pa koncert in za konec še podpisovanje albumov, dajanje intervjujev in slikanje z oboževalci, prijatelji, glasbenimi kolegi. Tokrat ne bom dolgovezil ampak samo rekel, da tistemu, ki ga na koncertu ni bilo mu je lahko žal. Za zamudnike pa prilepljam nekaj fotk, ki upam, da čimbolje opišejo celotno petkovo vzdušje.

Nekaj ostalih fotk je na ŽVPL-ju, nekaj pa na 24ur.

Velikokrat opažam, da fotografi na koncertih ne opazujejo kaj se dogaja okrog njih. Oziroma, če bi z grdimi besedami povedal, brigajo se samo za svojo rit.

Verjetno sem pred dvemi leti bil tudi jaz takšen. Priznam, da sem naredil veliko bedarij, v svoji nevednosti marsikomu verjetno uničil tisto “tapravo” fotko. Vsem, ki sem to storil, se vam iskreno opravičujem. Vendar pravijo, da se na napakah učimo.

Tukaj bi rad omenil nekaj “pravil”/”nasvetov”/”napotkov” :

1. NE UPORABLJAJ FLEŠA! Kot prvo, je do izvajalca na odru nespoštljivo, da mu nekdo vsako sekundo nabija tisto nadležno svetlobo v oči, pa verjetno tudi publiki ni glih fajn, če je na kakšnem intimnem koncertu, ti pa kot bedak s tistim flešem razsvetljuješ celoten oder. Če je res tema, in fotografiraš v klubu, kjer lestenec osvetljuje oder, prezri tole. Tudi jaz bom uporabil tole nadležno bliskavico! Ampak na srečo takih klubov skorajda ni!

2. NE BODI OBLEČEN V PISANO MAJICO! Publika ne bo gledala nastopajočih, ampak tebe, kako s tem tvojim butastim flešem nabijaš izvajalcu v oči in stojiš s pisano tye-dye majico točno pred odrom! In ne, tudi Hello Kitty roza ni v redu! Črna majica je tvoj prijatelj! Ni potrebno, da je prav črna, naj bo vsaj temna!

3. NE DVIGUJ FOTOAPARATA IZVAJALCU PRED NOS! S tem lahko narediš več kot samo eno bedarijo. Kot prvo, lahko drugemu fotografu pokvariš trenutek, in tako nastane takšna fotka, kot je ta zgornja. Kot drugo, lahko se izvajalec nenadoma obrne, ne vidi fotoaparata, ga rukne in tvoja oprema se bo znašla po tleh.Kot tretje, publika raje gleda izvajalca, kot pa tvoj ekran fotoaparata. To so samo nekateri razlogi….

4. NE STOJ CEL KONCERT POD ODROM! Tudi če na koncertu ni omenjenega pravila, da lahko fotkaš samo prve tri pesmi, se vsaj po petih ali pa šestih komadih odstrani izpred odpra. pejdi malo med publiko, sprehodi se! Ne moreš verjet, ampak v publiki so tudi ljudje, ki so plačali 20 ali več €, da lahko poslušajo svojega priljubljenega izvajalca in bi radi bili čimbližje odra. Poleg tega, pa fotke, ki jih narediš med publiko včasih zgledajo res dobro.

5. NE BODI BEDAK DO DRUGIH FOTOGRAFOV! Včasih boš nehote koga ruknil, se spotaknil, mu nastavil glavo pred objektiv ali bolje rečeno, bil neroda. Opraviči se. Kratka besedica “Pardon” ali “Sorry” in nasmešek reši skoraj vedno vse.

6. NOSI ČEPKE! Bil sem že na marsikakšnem koncertu, ko je bilo prekleto naglas. Najprej poskrbi za svoje zdravje, ker če ne boš ti, potem ne bo noben drug! Osebno ne maram tistih večbarvnih, ki jih lahko kupiš v paketu po 6, 10…, ker me totalno izolirajo in pri mirnejših pesmih na koncertih, sploh nevem kje se nahajam. Sam uporabljam te. So res fantastični, lahko jih opereš in te ne totalno izolirajo od okolice, ampak dejansko poslušaš malo tišji koncert! Priporočam!

Skoraj zagotovo me bodo kakšni starejši fotografi popljuvali, češ, kdo je ta mulc, ki to piše. Mogoče bo prišla kakšna pohvala na zapis (se priporočam)! Vem, da ko sem sam začenjal, nisem nikjer našel kakšnega podobnega čtiva, ki bi me bolje pripravilo na “bitko pod odrom”, zato sem se jo odločil sam napisat. Če ima še kdo kakšen napotek ali pravilo, naj da deli z vsemi pod komentarji! Rade volje poslušam kritike/predloge/vaša razmišljanja…

S tem zapisom ne ciljam na nikogar osebno, ampak samo izpovedujem moje izkušnje in opažanja ki sem jih doživel.

Nedelje, so ponavadi čas za lenarjenje, za opravljanje različnih opravil po hiši, za spanje, dobro kosilo in še en kup drugih opravil. Jaz ponavadi v nedeljah spišem dober zalogaj blog zapisov. Večina jih konča v smeteh ali pa v osnutkih in jih potem po kakšnem mesecu zbrišem, ker se mi zdijo totalno obupni.

November je že v polnem teku in na faksu so očitno pogruntali, da je čas, da se začne kaj delati, zato nas sedaj zasipajo s seminarskimi nalogami, kolokviji, predstavitvami in vsem mogočim. Tako, da sem jaz tole nedeljo preživel v veliki večini za knjigo. Ampak, da se mi ne zmeša, sem vmes poprijel za fotoaparat in med igračkanjem naredil en avtoportret. Meni osebno je všeč, vaše mnenje pa dajte z mano in ostalimi delit v komentarjih.

Ko me je Matevž kontaktiral, če imam v soboto kaj časa, da pridem malo poasistirat, pofotkat behind the scenes in se družit s fajn ekipo pri fotkanju na Miramaru, sem itak odvrnil, da ja. Cel teden smo planirali in gledali, ali bo vreme zdržalo, ali bo deževalo ali ne in vsak dan se je ta strokovna vremenska prognoza spreminjala. V soboto smo se zudili v oblačen dan, ki je vsaketoliko časa postegel s sončnimi žarki. Res odlično vreme, predvsem zato, ker v takem vremenu, kaj dosti nimam za asistirat, ker je celotno nebo kot en ogromen difuzor za luč.

Poleg Matevža, moje malenkosti, je bil z nami še Oton Bačar (ja, to je tisti model, ki je posnel in zmontiral tiste ultra hude slow motion posnetke BMXarjev), make up artistka Tina Humar, ki je svoje delo res fantastično opravila, stilistka Marita Narobe, ki je poskrbela za en kup odličnih kreacij iz svoje lastne zbirke ter še Sabina v vlogi modela. Prvič sem delal s tole ekipo, ampak morem reč, da smo se imeli res fantastično, in upam, da nekaj takega čimprej ponovimo.

Ker so zaenkrat taprave fotke še vedno v obdelavi, vam jaz ponujam fotke dogajanja med pred in po fotkanju.

Za konec še ena skupinska…

In še ena iz čisto zadnje faze oziroma zaključka uspešnega dneva…

Res je. So pa zato metroji, s katerega te ljudje čudno gledajo, ko najprej zapelješ v peš cono, nato pa še v enosmerno ulico. Seveda smo se odpravili v Graz brez kakršnega koli Garmina oziroma navigacijskega sistema, ampak na koncu smo prispeli na zastavljeno destinacijo.

Odšli smo na koncert skupine The Subways v Graškem Orpheumu. Prvič sem bil v tem klubu in morem reči, da je res fantastičen. Lep, ravno prav velik, prijazni varnostniki (kar pri nas načeloma ni v navadi), odličen sound in lahko bi še našteval.

Res, da sem The Subways fotkal že na Rock Otočcu, vendar je to bend, katerega se nikoli ne naveličaš fotkat, in je vedno izziv najti kaj novega v njihovih nastopih. Tokrat nismo imeli na voljo neomejenega fotkanja čez cel koncert, ampak preprosto pravilo “3 songs, no flash”. Rocknroll iz photo pita na prve tri komade in potem sem preprosto užival v odličnem koncertu, ki je bil ravno dovolj dolg, da te na koncu pusti odprtih ust in da hočeš še…

Še ena zanimiva stvar je bila, da sem bil praktično edini zunanji fotograf. V klubu imajo še eno uradno fotografinjo, tako da je bil photo pit zelo zelo prehoden in prazen. Bolj sem začuden nad tem, da kot kaže njihovi mediji ne pokrivajo tako dobrih bendov, kot so The Subways. Škoda, res škoda…