Jani Ugrin

Končno sem si vzel čas zase in odšel v Cankarjev dom pogledat razstavo Wold Press Photo 11. Kljub temu, da so vse fotografije na voljo tudi na njihovi spletni strani, je razlika med gledanjem na majhnem ekranu ali pa na ogromnih printih več kot očitna.

Osebno mi je razstava zelo všeč, zmotila me je le čudna postavitev. Je pa res, da se ponavadi jaz po razstavah sprehajam vsepovprek in mi je zato mogoče postavitev dokaj čudna. Vsem zamudnikom pa priporočam, da si razstavo čimprej ogledajo, ker se razstava zaključi 2. januarja.

Še en hiter prednovoletni izletek. Tokrat sva z drago potovala v Češko prestolnico.

V Pragi sem že bil, vendar je bilo to na začetku srednješolskih let, ko nas znamenitosti niso kaj dosti zanimale. Važno je bilo, da smo vedeli, kje se dobro žura. Tokrat nisem bil v Pragi zaradi žura, ampak zato, da vidim to praznično vzdušje še kje drugje ter da malo raziščem to čudovito mesto. Po mojem mnenju je Praga eno najlepših, če ne celo najlepše evropsko mesto. In ko dodaš še čudovito okrašene ulice in trge je vzdušje naravnost fantastično.

Pohajkovanje po okrašenih trgih na katerih diši po kuhanem vinu in na vsakem koraku pečejo “Trdelnik”. To pecivo je tako dobro, da bi ga neprestano jedel. Pa definitivno je tudi doživetje, ko se z barčico pelješ po Vltavi in opazuješ mimoidoče kako hodijo po Karlovem mostu. Definitivno je Praga mesto, v katerega se bom še vračal.

Evo, po kratkem premoru od zapisov s koncertov se spet malo vračam na stara pota. Včeraj sem namreč po službeni dolžnosti fotkal koncert v Kino Šiška. In sicer promocijo novega albuma skupine Neomi. Osebno so mi besedila skupine Neomi fantastična in komaj čakam, da preposlušam plato.

Ja, spet sem se igral turista. S fotoaparatom v eni roki, z dežnikom v drugi. Tokratna destinacija: Innsbruck.

Ob res zgodnjih jutranjih urah smo štartali iz Kopra proti Tirolskemu mestecu. Dolga nočna vožnja in enkrat zjutraj smo prispeli v tovarno Swarovski. Ogromen kompleks s še večjim muzejem, ki prikaže vse od največjega kristala pa do najmanjšega. Zraven še malo abstraktne umetnosti in odlična soba z ogledali.

Po dokaj kratkem ogledu pa smo odšli v center Innsbrucka. Res mi je všeč ta čas, ko vsa mesteca dišijo po kuhanem vinu in drugih dobrotah, praznični okraski visijo skoraj vsepovsod in to praznično vzdušje je čutiti na vsakem vogalu. Pa vse stojnice z raznimi dobrotami in pregrešno dobrimi sladkarijami, poleg vsega pa je na glavnem trgu bilo tako odlično kuhano vino. Tako dobrega še nisem nikoli pil. Res odlično!

Kljub temu, da nam vreme ni bilo prav kaj dosti naklonjeno, namreč večino časa je bila megla in kar precej močno sneženje, sonce pa se je pokazalo le za kakšne 5minut in nato kaj hitro zginilo, so vtisi z izleta res dobri in definitivno je Innsbruck mesto, ki ga bo potrebno še kdaj obiskati.

Že od vsega začetka, se mi je ideja Art dialoga v Kinu Šiška zdela res odlična. Predvsem sproščen pogovor dveh avtorjem. Načeloma vedno ene starešine oziroma starega mačka, ki je na področju okusil in prestal že marsikaj in ima polno malho znanja, na drugi strani pa mlad entuziazen mladenič oziroma mladenka, ki na področju ni še toliko uveljavljen oziroma uveljavljena.

Včerajšnji Art Dialog je bil tretji po vrsti. Na prvem sta o koncertni fotografiji govorila Mankica Kranjec in Žiga Koritnik, na drugem pa o filmu Peter Bizjak in Vinci Vogue Anžlovar. Včerjašnji pa je postregel z dvema blogerkama, Katjo Nared, bolj znano po blogu Pepermint in Ano Hribar – Fensišmensi. Osebno zelo priporočam obisk v prihodnosti in hkrati me zanima, koga bo Kino Šiška povabila v svoje goste v novem koledarskem letu…